T: +386 (0)2 421 66 50           e-pošta: info@lsmb.si        
Mi smo za les
  Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor

  ZGODOVINA LESARSKE ŠOLE MARIBOR

Stara šola

V povojnem obdobju je Lesarska šola Maribor osemkrat menjala svoj naziv in štirikrat svoj sedež. Do leta 1974, dokler se ni preselila v novo šolo na Lesarski ulici 2,  je vselej gostovala pri kateri izmed srednjih šol.

 

Krajši kronološki pregled

1947/48     

- je delovala Strokovna nadaljevalna šola za lesno obrt s sedežem v Mladinski ulici, v stavbah klasične gimnazije in učiteljišča. Ravnatelj je bil gospod Ipavec. Dopoldne so učenci opravljali praktični del (običajno 4 ure) pri zasebnikih - mojstrih ali v podjetjih. Popoldne je bil teoretični pouk med 14. do 20. uro. Za izvajanje prakse je učenec na podlagi sklenjene pogodbe prejel nagrado, ki je leta 1948 znašala 120 din. Za ta denar si je lahko kupil baretko in kravato. Učenci so po dveh letih šolanja pridobili naziv industrijski mizar, po treh letih pa splošni mizar. Šolanje so zaključili s pomočniškim izpitom. Teoretični del so opravljali na obrtni zbornici, praktični del pa pri mojstrih ali v podjetjih

1948 - 1952

- šola se imenuje Šola za učence v gospodarstvu lesne stroke.

1950

- šola se preseli v Cankarjevo ulico, kjer je imela v popoldanskem času na razpolago štiri učilnice. Izvajala  je naslednje programe: mizar, pohištveni mizar, parketar, kolar, tapetnik, sodar.

1952 - 53

- vpiše se prvi parketar. Na šoli so bili zaposleni trije stalni učitelji: Josip Turk, ki je poučeval slovenščino in bil od leta 1950 ravnatelj, Cveto Šušteršič in Vojislav Stankovič. Število honorarnih učiteljev je dobro desetletje nihalo med štiri in trinajst.

1958

- šola se za eno leto preseli v Mladinsko ulico, v prostore Osnovne šole II. Na razpolago je imela šest učilnic.        

1952 - 1961

- šola se preimenuje v Vajensko šolo za lesno stroko.

1961 - 1964

- ime šole je novo, in sicer Lesno predelovalna šola za kvalificirane delavce.   

1959 - 1965

- šola deluje v prostorih Industrijsko-kovinarske šole pri Tovarni avtomobilov Maribor. Štiri lastne učilnice so prvič omogočale pouk v dopoldanskem času. Strokovne predmete sta poučevala Anton Likavec in Anton Sajko, splošne pa Ivan Bradač, ostali učitelji so bili zaposleni honorarno. Šolali so se le učenci lesnopredelovalne stroke s triletno učno dobo, tisti z dveletno so se šolali na Ptuju. Ob periodični obliki pouka je bila uvedena tudi celoletna oblika pouka.

1962/63      

- šola je z lastnim delom in skromnimi sredstvi zgradila in opremila šolsko delavnico na  praznem podstrešju zgradbe IKŠ TAM. Šola je imela štiri stroje: dva kombinirana skobeljna stroja, stružnico in kolutni brusilni stroj.            

1964 - 1969

- šola se preimenuje v Lesnoindustrijsko šolo.

1965/66

-  šola se s Tezna preseli v Strossmayerjevo ulico 15, v prostore bivšega samostana, ki je bil last Elektrogospodarskega šolskega centra. Imela je tri učilnice, zbornico, kabinet, delavnico za površinsko obdelavo, skladišče in prostor za kompresor. Ostali delavniški prostori so bili oddaljeni sto metrov in so obsegali: eno strojno delavnico, tri ročne delavnice, skladišče za les in tri pisarne. Prostori so bili neustrezni, ker je bila stavba predvidena za rušenje. Šola se je zelo trudila opremiti šolsko delavnico in je kupila 15 strojev, 22 delovnih miz in 30 kompletov ročnega mizarskega orodja. Pestilo jo je pomanjkanje učbenikov za strokovne in splošne predmete.

1966/67  

- ukinjena je šola na Ptuju in dijaki dveh razredov te šole so se prešolali v Maribor. V Mariboru je deloval tudi dislociran delovodski oddelek Lesnoindustrijske šole iz Škofje Loke.

1970 - 1974

- Poklicna lesna šola Maribor je novo ime šole.

1970/71

- ustanovljen je bil dislociran oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani, namenjen odraslim udeležencem. Vpisalo se jih je 41, a jih je 11 med šolskim letom obupalo.

1972    

- izdelan je bil investicijski program za izgradnjo samostojne lesarske šole. Izdelali so ga: Anton Likavec, Ferdo Rakuša in Ludvik Sedonja.               

1973

- podpisana je bila pogodba z RIS-om o sofinanciranju lesnega šolskega centra v Mariboru. Predračunska vrednost šole je znašala 7.939.000 din, ki naj bi bila pokrita iz kredita pri KB Maribor v višini 486.000 din, preostanek pa je bil razdeljen po tretjinah na skupščino občin, Republiško izobraževalno skupnost in na gospodarstvo (Marles je prispeval 13,31 % predračunske vrednosti). Predvideno je bilo, da se v prvi fazi zgradijo prostori s štirimi učilnicami in funkcionalnim prostorom 1078 m2 za 93 učnih mest, najprej za poklicno lesno šolo, kasneje pa za tehnično in za izobraževanje poklicev ozkega profila, ki so bili deficitarni. Če ustanovitelj ne bi priskrbel novih šolskih prostorov do šolskega leta 1975/76, šola ne bi smela več vpisovati učencev v 1. letnik.          

19. 8. 1974

- začetek selitve v nove prostore Lesarskega šolskega centra s sedežem na Lesarski poti oz. danes Lesarski ulici 2, v neposredni bližini podjetja Marles, ki je za izgradnjo šole odstopilo del zemljišča. Ravnatelj šole je bil Anton Likavec, Franc Granda pa vodja šolske delavnice. Deset učiteljev je bilo redno zaposlenih.  

LesarskaMB  

 

PREGLEDNICA VPISANIH DIJAKOV PO ŠOLSKIH LETIH:

1.        

 

Kolektiv arh

 

Lesarska in gozdarska šola Maribor
Lesarska ulica 2
2000 Maribor

tel.: +386 2 421 66 50
e-naslov:  info@lesarska-sola-maribor.net